Trdnjava Jamčun
| Trdnjava jamčun | |
|---|---|
 | |
| Lega | Regija Gorno-Badahšan, občina Tuggoz, Tadžikistan |
| Koordinati | 31°35′16.48″N 74°18′54.23″E / 31.5879111°N 74.3150639°E |
| Nadmorska višina | 3123 m |
| Zgrajeno | Med letoma 300 in 100 pr. n. št. |
  Geografska lega: Trdnjava jamčun, Tadžikistan | |
Trdnjava Jamčun je bila starodavna trdnjava, od katere so ostale le ruševine. Stoji na odseku Pamirske ceste, ki prečka regijo Gorno-Badahšan v Tadžikistanu. Trdnjava je bila zgrajena med 3. in 1. stoletjem pr. n. št. in je bila del mreže trdnjav, utrdb, karavanserajev, trgov in naselij, zgrajenih vzdolž svilne poti; stoji na delu poti, ki povezuje Kitajsko z Afganistanom, imenovanem Vakanski koridor.[1]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Leta 139 pr. n. št. je cesar Han Vudi poslal svojega odposlanca Žang Čjana raziskati ozemlje zahodno od vplivnega območja Han Kitajske, od koder se je vrnil z informacijami o območju onkraj zahodne Himalaje in z argumenti v prid ohranitvi trgovske poti, ki bi olajšala karavanski promet med Kitajsko, Indijo in Srednjo Azijo.[2] Ta odprava je bila prelomnica pri vzpostavitvi svilne poti kot pomembne komercialne poti, trgovine med Kitajsko in Perzijo; prav tako je olajšal začetek odnosov med Rimskim cesarstvom in Kitajsko ter ostalimi ozemlji, ki jih je prečkala ta pot, kot je Kušansko cesarstvo v sedanjem Tadžikistanu.[3] Na kovancih iz Kušanskega cesarstva so našli celo rimske podobe, kar kaže na močno stopnjo gospodarskih in diplomatskih odnosov med Rimskim cesarstvom in Kušani. Poletna prestolnica Kušanskega cesarstva v Begramu je proizvedla precejšnje količine blaga, uvoženega iz Rimskega cesarstva, zlasti različne vrste steklovine.[4]
Preko dela, ki prečka gorski verigi Pamir in Hindukuš, so tovorili blago, zlasti med kitajskim območjem, ki ga je nadzorovala dinastija Han, na vzhodu in Selevkidskim cesarstvom na zahodu.[5][6] Ta odsek svilne poti, ki ga je nadzorovalo Kušansko cesarstvo, je del severne poti, ki je povezovala naselji Han Kašgar ali Džarkand z območjem, imenovanim Baktrija proti severu in od Hindukuša v Afganistanu skozi Vakanski koridor proti zahodu.
Kušansko cesarstvo je imelo koristi od tega komercialnega prehoda, saj so karavane, ki so prečkale to območje, mestom in imperiju plačevale davek za prehod, ki je na eni strani služil za oskrbo in zaščito karavan, ki so potovale po trgovski poti, na drugi strani pa za nadzor tujcev, ki so prečkali cesarstvo, in tako zaščitil svoje ozemlje.[7] Velikokrat niti trgovcem ni bilo dovoljeno zapustiti utrdb, da bi se izognili težavam z lokalnim prebivalstvom.
Prisotnost zaratustrstva
[uredi | uredi kodo]Lokalno ime Zamr-i-Ataš-Parast pomeni »trdnjava častilcev ognja«, sklicevanje na zaratustrstvo.[8] Jamčum je po drugi strani ime potoka v bližini trdnjave in istoimenske vasi. Na drugi zgodnejši ekspediciji raziskovalca Alexandra Burnesa iz leta 1838 je mornariški častnik Britanske vzhodnoindijske družbe John Wood pisal o drugih templjih, ki so jih na tem območju zgradili privrženci zaratustrstva. Obstaja tudi priljubljeno vraževerje, ki vztraja v dolini Vakan, da nikoli ne upihnejo sveč, saj bi to prineslo nesrečo.[9]
Opis
[uredi | uredi kodo]Arheolog Marc Aurel Stein je napisal podroben opis trdnjave na ekspediciji, ki jo je leta 1928 izvedel v Srednjo Azijo v imenu indijske vlade.
Trdnjava, zgrajena približno 400 metrov nad dolino, je razdeljena na citadelni del z ostanki bastijonov in barak ter dve ravni ravnini, ki naj bi zadrževali morebitno prelomnico v zunanjem obzidju. Skupaj so trije obroči dvojnih sten z obodom, ki na zunanji strani doseže 950 metrov, premer pa približno 400 metrov. Obzidje je bilo utrjeno s 36 stolpi z zamaknjenimi strelnicami, nagnjenimi rahlo navzdol, da so lahko vojaki streljali proti pobočju, nekateri pa so bili usmerjeni tudi v notranjost obzidja.[10][11]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Yamchun Fort«. Atlas Obscura (v angleščini). Pridobljeno 18. julija 2021.
- ↑ Julia, Lovell (1. december 2007). »The Great Wall: China Against the World, 1000 BC–AD 2000« (v angleščini). Open Road + Grove/Atlantic. ISBN 978-1-55584-832-3. Pridobljeno 18. julija 2021.
- ↑ »Zhang Qian, Earlier Travellers of the Silk Road«. www.fmprc.gov.cn. Pridobljeno 20. julija 2021.
- ↑ Raoul, McLaughlin (2010). »Rome and the distant East : trade routes to the ancient lands of Arabia, India and China«. Continuum. ISBN 978-1-4411-6223-6. OCLC 667274301. Pridobljeno 18. julija 2021.
- ↑ »Northern Silk Road«. 2007. Pridobljeno 18. julija 2021.
- ↑ »Bactria«. web.archive.org. 6. marec 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. marca 2005. Pridobljeno 18. julija 2021.
- ↑ »Yamchun Fort«. Atlas Obscura (v angleščini). Pridobljeno 20. julija 2021.
- ↑ »tajikistan (2017)«. ai.stanford.edu. Pridobljeno 20. julija 2021.
- ↑ Wood, John (1872). »A Journey to the Source of the River Oxus« (v angleščini). John Murray. str. 218. Pridobljeno 20. julija 2021.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: datum in leto (povezava) - ↑ »Yamchun Fort in Tajikistan«. life.ansor.info. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. maja 2022. Pridobljeno 20. julija 2021.
- ↑ »Yamchun Fort«. Central-asia.guide (v ameriški angleščini). Pridobljeno 20. julija 2021.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]