Anton Vramec
| Anton Vramec | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 1538[1] Ormož |
| Smrt | 1587[2][3][…] Varaždin[1] |
| Državljanstvo | .svg?lang=sl){kind=small} Sveto rimsko cesarstvo |
| Poklic | pisatelj, duhovnik, zgodovinar |
Anton (ali Antun, tudi Antol) Vramec (1538–1587/8), slovensko-hrvaški duhovnik in pisatelj. Napisal je prvo zgodovinskih knjigo v slovenščini. Katera je bila tudi druga knjiga, napisana v kajkavskem narečju, poleg tega je bil eden od utemeljiteljev kajkavske književnosti. [5]
Življenje
[uredi | uredi kodo]Vramec se je rodil v okolici Ormoža in umrl v Varaždinu. Teologijo je študiral na Dunaju in kasneje še v Rimu. Leta 1567 se je preselil v Zagreb, kjer je postal kanonik. Leta 1571 je postal arhidiakon v Becsehelyu. Leta 1573 se je preselil v Varaždin, kjer je prav tako opravljal poklic arhidiakona. Prihod Antona Vramca v Varaždin je zaznamoval nastanek varaždinskega literarnega kroga, kateremu je Vramec sam pripadal. [6]
Od leta 1578 do 1580 je bil duhovnik v Brežicah, od leta 1580 do 1582 pa arhidiakonakon v Dubicah. [7] Leta 1582 so mu vse dolžnosti duhovnika bile odvzete. [8] Kljub njegovemu naprednemu razmišljanju, se nikdar ni povezoval s protestantskimi gibanji. [5]
Delo
[uredi | uredi kodo]Prvo Vramčevo delo je bila svetovna kronika z naslovom Kronika vezda znovich zpravliena Kratka Szlouenzkim iezikom, ki je izšla v Ljubljani (Laibach) leta 1578. [9] To je bilo prvo priljubljeno zgodovinsko delo, napisano v slovenščini v habsburških deželah . [10] Leta 1586 je Vramec v Varaždinu izdal knjigo pridig in komentarjev z naslovom Postilla po nedelne i po godovne dni na vse leto vezda znovič spravljena po Antonu Vramcu Svetoga pisma doktoru i cirkve varaždinske plebanušu . Obe knjigi je natisnil Joannes Manlius . [5] Da bi zatrl liturgične knjige, ki jih je izdala protestantska reformacija, je Vramec v svojih delih namerno uporabljal preprost jezik, ki ga je govorilo prebivalstvo Slavonije. [11] Možno je, da je bila Vramčeva Postilla objavljena leta 1586 v Varaždinu po naročilu Juraja Draškovića, škofa rimskokatoliške nadškofije v Zagrebu, ki je odredil objavo novih knjig, s katerimi bi oporekal spisom Mihajla Bučića . [12]
1544. Grad Velika zauiet be od Turkou, izdan od nekih kmeticheu.
1545. Turczi robili zu na ſlouenieh, terze zouo Petrouzki ali Kraleuzki Turczi. Miklouuſa Zrinſzkoga Bana Szlouenſzkoga, pod Konſzkim Turczi razbiſse i porobiſse dozta. Opet na Kraincze, pole latnechko, oberh Koztanieuicze poleg vode Kerke, Turczi porobiſe i odpelaſse dozta liudi. Grad Moiſzlauinu ieſzu ouoleto Turzy vzeli.
1556. Zygetgrad obſzedoſse veliku mochiu Turczy, terti eruati iako pocheſse. Da dobri Vitez i Kapitan Marko Horuat, ſzile i iakozti Turſzkoi obderſa grada Zigeta. Ferdinand Herczeg Bechky zin Kralia Ferdinanda, z uoizku dole g Bobouiſchu doide i opet odze grada Bobouiſche od Turkou i oſztale okoli gradi.
Koſztaniczu grad Turczi zauieſse, Zdal ie Grada neky Nemecz Loztohar, ky ie bil Kapitan v Gradu, za peneze Turkom, zkoteroga grada vſza Horuaczka zemlia opuſzte i Szlouenſzka.
1566. Soliman Turſzky Czar na Vogreh zuoiſzku i ſzylu veliku i nezgouornu doide, i Grad mochni i terdny Zyget podszede, vkom grade ie bil Goſzp: Miklouus Zrinzky Groff, Kapitan. Czar vze grada i Zrinſzky Miklouus onde v gradu poginu i vmorien be za veru Kerſzanzku u dober iaki i mochna zercza Vitez: Glauu odſzekſy niegoun Turczy, poſztaſe Maximilianu Czeſzaru v Tabor.
1566. Szoliman Czar takaiſe pod Zygetom vmre Mahumetu ſzuoiemu da vruku Duſu. Szultan Szelim po ſzuoiem Oteze Szolimane, Turfzky i Czarigradzky Czar posta, gda bi bil ſztar cheterdeſzet i due lete od Ottomanſzkoga pokolenia.
- ↑ 1,0 1,1 Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p.
- ↑ Swartz A. Open Library — 2007.
- ↑ Faceted Application of Subject Terminology
- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 Hrvatska enciklopedija (v Croatian). Leksikografski zavod Miroslava Krleža.
{{navedi enciklopedijo}}:|access-date=potrebuje|url=(pomoč)Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka<ref>; sklici, poimenovaniHE, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). - ↑ Jembrih 1992, str. 83.
- ↑ Jembrih, Alojzije. »Vramec, Antun (1538–1587)«. Slovenska biografija (v Slovenian). Slovenian Academy of Sciences and Arts. Pridobljeno 19. marca 2015.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) - ↑ Kržišnik Bukovec, Vera (2006). »Znameniti Slovenci na Hrvaškem skozi zgodovino«. Migracijske I Etničke Teme (v Slovenian). 22 (4): 438.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) - ↑ Stolac, Diana (2011). »Kajkavski hrvatski književni jezik« [The Kajkavian Croatian Literary Language]. Povijest hrvatskog jezika. 2 knjiga [History of Croatian. Volume 2.] (abstract in English) (v Croatian). Croatica. str. 187–227.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) - ↑ V. A. Fine, John (2006). »Three Slavonian Writers«. When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans: A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods. University of Michigan Press. str. 240–242. ISBN 9780472025602.
{{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter|chapterurl=(predlagano je|chapter-url=) (pomoč) - ↑ Klaić 1908, str. 31.
- ↑ Jembrih & Bratulić 1989.
Viri in literatura
[uredi | uredi kodo]- Jembrih, Alojz (1992). O Vramčevoj Kronici. Kršćanska sadašnjost.
- Jembrih, Alojz; Bratulić, Josip (1989). Hrvatski biografski leksikon: Bj-C. Leksikografski zavod Miroslav Krleža. ISBN 978-953-6036-18-9.
- Vramec, Antun; Klaić, Vjekoslav (1908). Kronika. Ex officina Societatis Typographicae.