Teoderik Veliki
 | Ta članek je za krajši čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
Teodorik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko Flāvius Theodericus, grško Θευδέριχος [Teudérihos]), pogosto tudi Teoderik, je bil kralj germanskih Ostrogotov (471-526)[1] vladar Italije (493–526), regent Vizigotov (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, † 30. avgust 526.
Njegovo gotsko ime Þiudareiks pomeni "ljudstvo-kralj" ali "vladar ljudstva".[2]
Rojen je bil leta 454 v Panoniji po porazu Gotov v bitki s Huni pri Nedavi. Njegov oče, kralj Teodomir, je bil iz plemiške družine Amali, mati pa Ereleuva (Evzebija). Odraščal je kot talec v Konstantinoplu, kjer je dobil izvrstno izobrazbo. Leta 471 je nasledil svojega očeta kot vladarja panonskih Ostrogotov.[3] S svojim ljudstvom se je preselil v Spodnjo Mezijo, kjer se je sprl s tračanskimi Ostrogoti, ki jih je vodil Teodorik Strabon. Leta 484 je izpodrinil Strabona in združil obe ljudstvi.
Bizantinski cesar Zenon (vladal 474-475 in 476-491) mu je podelil naslov patricija in položaj magistra militum in ga celo imenoval za rimskega konzula. Teodorik je iskal še dodatne dobičke in je pogosto pustošil po provincah Vzhodnega rimskega cesarstva in nazadnje grozil samemu Konstantinoplu.
Cesar Zenon mu je leta 488 ukazal, naj uniči germanskega federata Odoakra, katerega je sam povišal v patricija in celo kralja Italije. Odoaker je Zenona izdal in podprl uzurpatorja Leoncija. Po zmagi v tri leta trajajoči vojni je Teodorik osebno ubil Odoakra in se s 100.000 do 200.000 Ostrogoti preselil v Italijo, kjer je ustanovil Ostrogotsko kraljestvo s prestolnico v Raveni. Sprva je zagovarjal ločenost arijanskega ostrogotskega in rimskega prebivalstva, potem pa je začel poudarjati pomen rasne harmonije, čeprav so bile mešane zakonske zveze prepovedane. [4] Poskušal je tudi obnoviti nekdanjo slavo Rimskega cesarstva. Obdobje njegove vladavine v Italiji je bilo najbolj mirno in cvetoče obdobje po cesarju Valentinijanu I. (vladal 364-375).
Sklici
- ↑ Grun, B. (1991), The Timetable of History, 3. dopolnjena izdaja, New York, Simon & Schuster, str. 30–31, ISBN 0-671-74271-X.
- ↑ Langer, W.L. (1968), Italy, 489–554, An Encyclopedia of World History, Harrap, str. 159.
- ↑ T. Burns, A history of ostrogoths, str. 57.
- ↑ Goths, Europian Kingdoms. Pridobljeno dne 25. januarja 2014.