Element HTML

To je članek o HTML elementih. Za informacije kako urediti Wikipedijine strani, glej Pomoč:Wiki markup in Pomoč:HTML v wikibesedilu

HTML element je osnovni gradnik vsakega dokumenta HTML in določa, na kakšen način naj se prikaže njegova vsebina. S pomočjo gnezdenja so HTML dokumenti oblikovani v drevo HTML elementov. Vsak element ima lahko opredeljene lastnosti (atribute). Elementi imajo lahko tudi vsebino, vključno z drugimi elementi in besedilom. HTML elementi predstavljajo semantiko (določa pomen posameznih besed oz. značk). Na primer, element title predstavlja naslov dokumenta.

Opis vsakega elementa je v splošnem sestavljen iz treh delov: iz začetne značke, vsebine in končne značke. Začetna in končna značka se pričneta z znakom <, končata z znakom >, vmes pa je zapisano ime elementa. V končni znački je pred imenom še znak /. V začetni znački lahko za imenom določimo lastnosti elementa. Za vsako lastnost napišemo presledek, njeno ime, znak = in vrednost lastnosti (v narekovajih). Na primer, odstavek, ki je predstavljen z elementom p, bo zapisan kot

<p>V HTML skladnji (sintaksi), je večina elementov napisanih  ...</p>

Kakorkoli, vsi elementi ne zahtevajo zaključnih značk ali celo začetnih značk. Nekateri elementi, tako imenovani elementi brez vsebine (void elementi) nimajo končne značke. Tipičen primer je element br, ki predstavlja prelom vrstice, kot je to v pesmi ali v naslovu. Na primer, naslov zobozdravnika v filmu Iskanje malega Nema bo zapisan kot

<p>P. Sherman<br>42 Wallaby Way<br>Sydney</p>

Mnogim elementom se lahko priredi dodatne lastnosti (atribute), ki so opredeljene v začetni znački in podrobneje določajo. Na primer, element abbr, ki predstavlja kratico, pričakuje atribut title. To bo zapisano kot

<abbr title="Hyper Text Markup Language">HTML</abbr>

Pregled

Skladnja (sintaksa)

Deli HTML elementa:

• Začetna značka: <p ... >
  • Lastnost (atribut):
    • ime: class
    • vrednost: foo
• Vsebina: To je odstavek.
• Zaključna značka: </p>

Elementi imajo običajno začetno in končno značko, čeprav sta lahko pri nekaterih elementih izpuščeni. Sestavljajo se na podoben način:

• začetna značka (<tag>) označuje začetek elementa in lahko vsebuje večje število atributov;
• nekaj vsebine, vključno z tekstom in drugimi elementi;
• končna značka, v kateri je pred imenom elementa poševnica: </tag>.

Elementi brez vsebine imajo le začetno značko, ki vsebuje le lastnosti. Primer elementa brez vsebine je element link, za katerega velja sintaksa

<link rel=stylesheet href=fancy.css type="text/css">

Rel=stylesheet nakazuje, da bo to dokument, ki bo določal stil nečesa v dokumentu. Type="text/css" pove brskalnikom, da bo ta dokument tekstovna css datoteka. Href=fancy.css pa pove, kje se nahaja CSS datoteka. V klasičnem HTML lahko vrednosti posameznih lastnosti v začetnih značkah pišemo v narekovajih (enojnih ali dvojnih), ni pa nujno, razen če vrednost lastnosti vsebuje kakšen presledek. Na drugi strani pa, ko se uporablja sintaksa XML (XHTML), morajo vsi atributi biti vključeni med narekovaje; končna značka pa mora vsebovati tudi poševnico:

<link rel="stylesheet" href="fancy.css" type="text/css" />

Lastnosti (atributi) določajo željeno obnašanje ali označujejo dodatne lastnosti elementa. Večina atributov zahteva vrednost. V HTML-ju so lahko narekovaji opuščeni, če ne vključujej (name=vrednost); lahko so v enojnih ali dvojnih narekovajih (name='vrednost' or name="vrednost"). V XML so ti narekovaji obvezni. Na drugi strani boolean atributi ne potrebujejo opredeljene vrednosti. Primer za checked kontrolna okna (checkbox):

<input type=checkbox checked>

V sintaksi XML, mora biti name ponovljeno kot vrednost:

<input type="checkbox" checked="checked" />

Klasični HTML v značkah ne razlikuje med malimi in velikimi črkami, torej lahko imena elementov, imena njihovih lastnosti in tudi same vrednosti pišemo z malimi črkami, velikimi črkami ali pa celo kombinirano.

Standardi za elemente

HTML elementi so opredeljeni v seriji prosto dostopnih standardih, ki se izdajajo od leta 1995 naprej, prvotno Internet Engineering Task Force (IETF) in kasneje World Wide Web Consortium (W3C).

Od zgodnjih 1990-tih, so razvijalci uporabniških agentov (kot so spletni brskalniki) pogosto razvijali lastne elemente, ki so jih standardi kasneje tudi prevzeli. Drugi uporabniški agenti včasih teh ne-standardiziranih elementov ne prepoznajo in jih ignorirajo ali prikažejio nepravilno.

V letu 1998, je XML (poenostavljena oblika SGML) predstavil mehanizme, ki dovoljujejo vsakomur razvoj lastnih elementov in njihovo vključevanje v XHTML dokumente, za uporabo v za XML-pripravljenih uporabniških agentov.

Kasneje je bil HTML 4.01 napisan v XML-kompatibilni obliki, XHTML 1.0 (eXtensible HTML).

Elementi za strukturiranje dokumenta

<html>...</html>

Korenski element HTML dokumenta; vsi ostali elementi so vključeni znotraj tega elementa.

Ta element pregledovalniku sporoči, da datoteka vsebuje oznake in elemente HTML jezika.

Standardizirano v HTML 2.0.

<head>...</head>

Vsebuje razne pomožne informacije in metapodatke za HTML dokument. Določi se lahko naslov (ta se prikaže v naslovni vrstici brskalnika), ključne besede (te uporabljajo razni iskalniki), način kodiranja (ta določa, na kakšen način so zapisani znake, ki jih ni v tabeli ASCII), obliko posameznih elementov, vključevanje pomožnih datotek ...

Standardizirano v HTML 2.0.

(Glej Elementi glave dokumenta za podrejene elemente.)

<body>...</body>

Vsebuje vsebino, ki je prikazana s pregledovalnikom spletnih strani.

Standardizirano v HTML 2.0.

(Glej Elementi glave dokumenta za podrejene elemente.)

Elementi glave dokumenta

<base>

Določa osnovni URL za vse relativne href in druge povezave v dokumentu. Element base se nahaja znotraj elementa head in to pred elementi na katere se nanaša - na zunanje slike, predmete, slogovne predloge. HTML dovoljuje le en base element za vsak dokument. Element base vsebuje atribute in je brez vsebine.

Razvojna verzija BASE je omenjena v HTML Tags; standardizirano v HTML 2.0.

<basefont> (nezaželeno)

Določa osnovno velikost, barve osnovnega tipa črk HTML dokumenta. Uporablja se skupaj s font elementi.

Standardizirano v HTML 3.2; nezaželjeno v HTML 4.0 Transitional; napačno v HTML 4.0 Strict.

<isindex> (nezaželeno)

Element isindex se lahko pojavi ali v glavi ali v telesu dokumenta, toda samo enkrat. Namenjen je označevanju dokumenta kot indeks, ki ga uporabnik išče (ko je dokument iskalni).

<link>

Opredeli povezave na druge dokumente, kot sta previous in next povezavi, ali druge verzije. Običajna uporaba je povezava na zunanje stilske podloge (ang. stylesheet), v formatu:

<link rel="stylesheet" type="text/css" href="url" title="opis_stila">

Manj znana, toda pomembna uporaba je zagotavljanje navigacijskih namigov s pomočjo uporabe mikroformatov. Določenih je več splošnih relacij, ki so dostopne uporabnikom preko vmesnika brskalnika in ne direktno na spletni strani.

<link rel="next" href="url">

Element head lahko vsebuje katerokoli število link elementov. Element link vsebuje atribute in je brez vsebine.

LINK je obstajal v HTML Internet Draft 1.2, standardizirano v HTML 2.0.

<meta>

Uporablja se lahko za določanje dodatnih metapodatkov o dokumentu, kot so ključne besede, kratkek povzetek strani, jeziki v katerem je napisana vsebina, geografska pozicija, ikona strani, datum veljavnosti in druge informacije. Podatki, shranjeni v meta elementih, niso vidni na spletni strani. Uporabi se lahko več različnih meta značk, ki so vse gnezdene v elementu head. Namen vsakega meta elementa je določen s svojimi atributi.

V tem formatu, lahko elementi meta določijo HTTP glave, ki jih bo poslal spletni strežnik pred aktualno vsebino, na primer :

<meta http-equiv="Content-Language" content="sl-SI">

— ta element je namenjen sporočanju vrste jezika brskalnikom. Zgornji primer je za slovenski jezik.

V splošnem formatu, element meta opredeli name in povezane content atribute, ki opisujejo videz HTML strani. Za preprečevanje nejasnosti je na razpolago tudi neobvezni tretji atribut scheme, ki imenuje shemo, ki je uporabljena za interpretiranje ključa in njegove vrednosti, na primer:

<meta scheme="ISBN" name="identifier" content="0-8230-2355-9">

Standardizirano v HTML 2.0.

<object>...</object>

Namenjen je vstavljanju predmetov (kot so komponente ActiveX, apleti, slikovni zemljevidi, predvajalniki, animacije Flash in še drugi vstavki) v dokument HTML in za zagotavljanje nujnih informacij za njihovo delovanje. Na primer lahko se določi lokacija in vrsta izvršljive kode za predmet in lokacija in vrsta datoteke. Čeprav se redko uporablja znotraj elementa head, se potencialno lahko uporabi za pridobitev tujih podatkov in njihovo povezavo z dokumentom.

Standardizirano v HTML 4.0.

<script>...</script>

Uporablja se za vstavljanje kode v glavi in v telesu dokumenta HTML ali za povezovanje na zunanjo kodo z neobveznim atributom src. V telesu dokumenta se uporablja tudi za dinamično generacijo blokovne ali vrstične vsebine.

Standardizirano v HTML 3.2.

<style>...</style>

Ustvari pravila za slogovne predloge v HTML dokumentu, običajno v obliki:

<style type="text/css"> ... </style>

Uporablja se lahko tudi za povezovanje na zunanje slogovne predloge - na primer, v CSS, z @import v formatu:

<style> @import url; </style>

Standardizirano v HTML 3.2.

<title>...</title>

Določi se naslov dokumenta. Zahtevan je v vsakem HTML in XHTML dokumentu. Uporabniški agenti lahko uporabljajo title na več različnih načinov. a primer:

• Spletni brskalniki ga običajno prikažejo v naslovni vrstici okna, ko je le-to odprto in (kadar je to ustrezno) v opravilni vrtstici, ko je okno skrito (minimizirano).
• Pri shranjevanju strani je to lahko prednastavljeno ime shranjene strani.
• Uporabljajo ga spletni iskalniki.

Element title ne sme vsebovati drugih elementov, vsebuje lahko le tekst. V dokumentu lahko obstaja le en title element.

TITLE je obstajal v HTML Tags, standardizirano v HTML 2.0.

Elementi telesa dokumenta

V grafičnih brskalnikih se elementi lahko prikažejo blokovno ali vrstično. Medtem ko so vsi elementi del zaporedja dokumenta, se blokovni elementi prikazujejo znotraj starševskih elementov.

Vrstični elementi so del toka teksta dokumenta; nimajo robu, nastavljive širine ali višine in ne prelamljajo vrstic.

Blokovni elementi

Blokovni elementi (angl. (block elements) so podobni odstavkom, kar pomeni, da se njihova vsebina vedno prične na začetku nove vrstice in lahko zasede več vrstic. Običajno še dodajo prazen prostor pred in za elementom.

Osnovno besedilo

<p>...</p>

Ustvari odstavek (angl. paragraph).

P je obstajal v HTML Tags, standardizirano v HTML 2.0.

<h1>...</h1> <h2>...</h2> <h3>...</h3> <h4>...</h4> <h5>...</h5> <h6>...</h6>

Z elementom H (angl. heading - naslov) se besedilo razdeli v poglavja. Naslovi se v HTML kreirajo z elementi od <h1> do <h6>. <h1> je glavni naslov najvišjega nivoja, <h2> en nivo nižje (podnaslov), itd.

Večina grafičnih spletnih prskalnikov prikazuje naslove z večjimi črkami in poudarjeno, čeprav se to lahko razveljavi z CSS. Naslovov ne uporabljamo za oblikovanje velikosti pisave, temu služijo slogovne predloge CSS. Namenjeni so strukturi in organizaciji dokumenta. Naslovi se obnašajo podobno kot odstavki. Z ustvarjenim novim naslovom bo izveden avtomatski skok v novo vrstico, prav tako razmik pri naslovu. Nekateri programi jih uporabijo za generacijo kazala vsebine.

Headings je obstajal v HTML Tags, standardizirano v HTML 2.0.

Seznami

Urejeni, oštevilčeni ali neoštevilčeni podatki se lahko zložijo v sezname.

<dl>...</dl>

Seznam definicij (angl. definition list) v katerega se zapišejo elementi seznama in njihove definicije.

DL je obstajal v HTML Tags, standardizirano v HTML 2.0.

<dt>...</dt>

Element seznama, ki ga želimo definirati (ang. definition term) v seznamu definicij.

DT je obstajal v HTML Tags, standardizirano v HTML 2.0.

<dd>...</dd>

Definicija elementa v seznamu definicij.

DD je obstajal v HTML Tags, standardizirano v HTML 2.0.

<ol>...</ol>

Urejen seznam (angl. ordered (enumerated) list). Urejen seznam ima v vsaki vrstici neko vrednost, ki narašča. Ta vrednost je lahko številska ali črkovna. Atribut type se lahko uporabi za tip številčenja, toda slogovna predloga ima na voljo več možnosti: {list-style-type: foo}. Prednastavljena vrednost so arabske številke.

OL je obstajal v HTML Internet Draft 1.2, standardizirano v HTML 2.0.

<ul>...</ul>

Neurejen seznam (angl. unordered (bulleted) list). Za določitev oznak v seznamih se lahko uporabi slogovna predloga: {list-style-type: foo}. Prednastavljena oznaka je disc (zapolnjeni krogec).

UL je obstajal v HTML Tags, standardizirano v HTML 2.0.

<li>...</li>

Seznam (angl. list) postavk v urejenem (ol) ali neurejenem (ul) seznamu.

LI je obstajal v HTML Tags, standardizirano v HTML 2.0.

<dir>...</dir> (nezaželeno)

Imenik (angl. directory) je podoben elementu ul s katerim se izdela neoštevilčen seznam. Uporablja se za prikaz elementov, ki niso daljši kot 24 znakov. Izvorni namen tega elementa ni bil nikoli širše podprt; nezaželjeno v prid <ul>.

DIR je obstajal v HTML Tags, standardizirano v HTML 2.0; nezaželjeno v HTML 4.0 Transitional; napačno v HTML 4.0 Strict.

Drugi blokovni elementi

<address>...</address>

Določa kontaktne informacije dokumenta (ime in priimek avtorja, e-pošta, naslov...). Naslov je oblikovan z nagnjeno pisavo.

ADDRESS je obstajal v HTML Tags, standardizirano v HTML 2.0.

<blockquote>...</blockquote>

Za navajanje (citiranje) ima HTML dva elementa. Element blockquote je namenjen daljšim navedbam (element je blokovni) in je nekoliko odmaknjen od levega in desnega roba. Za krajše pa je primernejši element q (vrstični element).

Viru se lahko doda atribut cite, ki mora biti v polnem URI formatu.

Prednastavljen način prikaza blokovnega navedka v grafičnih brskalnikih je odmik od obeh robov.

BLOCKQUOTE je obstajal v HTML Internet Draft 1.2, standardizirano v HTML 2.0.

<center>...</center>

Ustvari blokovni tip besedila poravnan v sredini. Element je nezaželjen v prid <div> ali kakemu drugemu elementu s možnostjo sredinske poravnave.

Standardizirano v HTML 3.2.

<del>...</del>

Uporablja se za označevanje izbrisanega besedila. Ta element se lahko uporablja tudi vrstično.

Standardizirano v HTML 4.0.

<div>...</div>

Določa splošen blokovni element, ki omogoča uporabo slogov (CSS) nad njegovo vsebino.

Predlagano v HTML 3.0 Drafts; standardizirano v HTML 3.2.

<hr>

Vodoravna črta (angl. horizontal rule), ki sega od levega do desnega roba pregledovalnika. Črte se lahko rišejo tudi z uporabo slogov (CSS).

Standardizirano v HTML 2.0.

<ins>...</ins>

Označuje dodano besedilo. Ta element se lahko uporablja tudi vrstično.

Standardizirano v HTML 4.0.

<noscript>...</noscript>

Uporablja se prikazovanje nadomestne vsebine v brskalnikih, ki ne prepoznajo elementa script, ki ne prepoznajo skriptnega jezika ali kadar je izvajanje skriptov onemogočeno. Za razliko od script se lahko ta element uporablja le kot blokovni.

Standardizirano v HTML 4.0.

<pre>...</pre>

Neoblikovano besedilo (angl. preformatted). To je posebna vrsta odstavka, kjer so vsi presledki, tabulatorji in znaki za novo vrstico pomembni. Znotraj tega elementa brskalnik ne naredi preloma, ko mu zmanjka prostora v tekoči vrstici. Učinek tega elementa je uporaba pisave, kjer so vsi znaki enake širine. (Z CSS: {white-space: pre; font-family: monospace;}). Ta element lahko vsebuje katerikoli vrstični element, razen: slike (IMG), objekta (OBJECT), velikost črk (BIG, SMALL), nadpisano (SUP) in podpisano (SUB).

Na primer:

Poljubno     oblikovano   besedilo.

PRE je obstajal v HTML Internet Draft 1.2, standardizirano v HTML 2.0.

<script>...</script>

Značka script je uporabljena za vstavljanje kode v glavi in v telesu dokumenta HTML.

Opomba: SCRIPT sam ni ne blokovni ne vrstični element; sam se ne izpisuje, lahko pa vsebuje navodila za dinamično generiranje blokovne in/ali vrstične vsebine.

Standardizirano vHTML 3.2.

Vrstični elementi

Vrstični elementi (ang. inline, text-level) se ne morejo umestiti direktno v element body; v celoti morajo biti gnezdeni znotraj blokovnih elementov. Elementi so vrstični, če se prikaz nadaljuje v isti vrstici. Takšni elementi ne dodajo prehod v novo vrsto niti praznega prostora okoli elementa.

Aktivne povezave

<a>...</a>

Element aktivna povezava (angl. anchor) je svoje ime dobil, ker so ga spletni programerji uporabljali kot sidro na URL nekega besedila na spletni strani. S klikom na povezavo se uporabnik "preseli" na drugo mesto v spletu.

Z atributom href (hypertext reference [1]), povezava postane hiperpovezava na drug del istega dokumenta ali drugega (zunanjega) vira (npr. spletne strani) z uporabo URL-ja.

Alternativno (in včasih hkrati) z določenim atributom name ali id, element postane ciljna povezava. Uniform Resource Locator lahko poveže ta cilj preko fragment identifier.

Atribut title poda kratko informacjio o povezavi:

<a href="URL" title="dodatna informacija">besedilo povezave</a>

A je obstajal v HTML Tags, standardizirano v HTML 2.0.

Elementi za način prikaza izraza

Splošno

<abbr>...</abbr>

Označi kratice, okrajšave daljših besed ali izrazov. Atribut title se običajno uporabi za razlago celotnega izraza:

<abbr title="abbreviation">abbr.</abbr>

Standardizirano v HTML 4.0.

<acronym>...</acronym> (nezaželeno)

Uporablja se za označevanje kratic, ki so običajno narejene iz prvih črk besed (kar ni nujno za abbr):

<acronym title="Hyper-Text Markup Language">HTML</acronym>

Standardizirano v HTML 4.0; nepodprto v HTML5.

<dfn>...</dfn>

Vrstična predstavitev opisa definicije. Besedilo je običajno prikazano v poševni pisavi.

<dfn>HTML</dfn> je kratica za Hyper Text Markup Language.

DFN je obstajal v HTML Internet Draft 1.2, v celoti standardizirano v HTML 3.2.

<em>...</em>

Poudarjeno (angl. emphasis) se uporablja za poudarjanje besedila. Običajno je izpisano v poševni pisavi.

Primer: Besedo v stavku lahko poudarimo s pomočjo ukaza EM.

EM je obstajal v HTML Internet Draft 1.2, standardizirano v HTML 2.0.

<strong>...</strong>

Element strong poudari besedilo, ki bo izpisano s krepko pisavo.

Primer: Z ukazom STRONG uporabnika opozorimo na neki izraz.

STRONG je obstajal v HTML Internet Draft 1.2, standardizirano v HTML 2.0.

Elementi za način prikaza računalniških fraz

Ti elementi so prvenstveno uporabni za označevanje dela programske kode (<code>), spremenljivk izvorne kode (<var>), vnosa uporabnika (<kbd>) in terminalski izpis (<samp>).

<code>...</code>

Koda računalniških programov. Običajno je besedilo izpisano s črkami enake širine (angl. monospace font).

Primer: Košček kode in matematične enačbe 1-1=0.

CODE je obstajal v HTML Internet Draft 1.2, standardizirano v HTML 2.0.

<samp>...</samp>

Element samp je namenjen označbi besedila, s katerim se obiskovalcu strani ppredstavi nek primer, npr. krajšega izpisa iz programa ali skripta. Besedilo je prikazano v posebni obliki pisave, običajno je tipa monospaced.

Primer: Z ukazom SAMP se uporabniku predstavi nek primer.

SAMP je obstajal v HTML Internet Draft 1.2, standardizirano v HTML 2.0.

<kbd>...</kbd>

Označuje besedilo, s katerim se uporabnika opozori na vnašanje podakov prek tipkovnice (angl. KeyBoarD).

Primer: Nasvet uporabniku kaj naj vtipka.

KBD je obstajal v HTML Internet Draft 1.2, standardizirano v HTML 2.0.

<var>...</var>

Element var je namenjen za označitev spremenljivke (angl. variable) ali argumenta programa v programski kodi. Besedilo prikaže v nagnjeni pisavi.

VAR je obstajal v HTML Internet Draft 1.2, standardizirano v HTML 2.0.

Presentation

As visual presentational markup only applies directly to visual browsers, its use is discouraged. Stylesheets should be used instead. Several of these elements are deprecated or invalid in HTML 4 / XHTML 1.0, and the remainder are invalid in the current draft of XHTML 2.0. The current draft of HTML 5, however, re-includes <b>, <i>, <u>, and <small>, assigning new semantic meaning to each. In an HTML 5 document, the use of these elements is no longer discouraged, provided that it is semantically correct.

<b>...</b>

V HTML 4, postavi font na boldface kjer je to primerno. Ustrezni CSS: {font-weight: bold}. <strong>...</strong> ima običajno isti učinek v grafičnih brskalnikih.

V HTML 5 ima b pomen različen od strong. Označuje "besedilo na katerega se želi opozoriti zaradi uporabnosti, ki nima posebne važnosti in brez vključevanja alternativnega glasu ali razpoloženja."

B je obstajal v HTML Internet Draft 1.2, standardizirano v HTML 2.0.

<i>...</i>

V HTML 4, postavi font na italic kjer je to primerno. Ustrezni CSS: {font-style: italic}. <em>...</em> ima običajno isti učinek v grafičnih brskalnikih.

V HTML 5 ima i pomen različen od em. Označuje "drugačno kvaliteto besedila" ali "alternativni glas ali razpoloženje"—t.j., misel, ime ladje, dvočlensko poimenovanje vrst, izraz v tujem jeziku, itd.

I je obstajal v HTML Internet Draft 1.2, standardizirano v HTML 2.0.

<u>...</u>

V HTML 4, podčrtano (angl. underlined) besedilo. Ustrezni CSS: {text-decoration: underline}. Nezaželjeno v HTML 4.01. Obnovljeno v HTML 5.

V HTML5 element u označuje "del besedila s pomočjo neizgovorjene, čeprav točno določene upodobljene, nebesedilne označbe, kot je npr. označevanje pravega imena v kitajskem besedilu (a Chinese proper name mark) ali označevanje napačno črkovanega besedila." V specifikaciji HTML 5 spominjajo razvijalce, da so drugi elementi skoraj vedno primernejši od u in jih svarijo pred uporabo podčrtanega besedila na mestih kjer lahko pride do zamenjave z hiperpovezavo.

U je obstajal v HTML Internet Draft 1.2, standardizirano v HTML 3.2 toda nezaželjeno v HTML 4.0 Transitional in napačno v HTML 4.0 Strict. Element u je bil ponovno uveden v HTML 5.

<small>...</small>

V HTML 4, pomanjšana velikost pisave (pomanjšano besedilo). Zapis s CSS: {font-size: smaller}

V HTML 5, element small označuje "stranske komentarje kot je mali tisk."

Standardizirano v HTML 3.2.

<s>...</s>

V HTML 4 se uporablja za prečrtanje (angl. strikethrough) označenega besedila in je enak strike.

V HTML 5, element s označuje informacijo, ki "ni več točna ali ni več ustrezna" in naj se ne zamenjuje z del, ki označuje odstranitev/izbris.

S nezaželjeno v HTML 4.0 Transitional in napačno v HTML 4.0 Strict. Element s je bil ponovno uveden v HTML 5.

<big>...</big>

Povečana velikost pisave (povečano besedilo). Zapis s CSS: {font-size: larger}

Standardizirano v HTML 3.2; nepodprto v HTML5.

<strike>...</strike>

Prečrtenje besedila (angl. strikethrough), (Zapis s CSS: {text-decoration: line-through})

STRIKE je bil standardiziran v HTML 3.2; nezaželjeno v HTML 4.0 Transitional; napačno v HTML 4.0 Strict.

<tt>...</tt>

Pisava s črkami enake širine, ki je vgrajena v pisalnih strojih (angl. typewriter type). (Zapis s CSS: {font-family: monospace;})

TT je obstajal v HTML Internet Draft 1.2, standardizirano v HTML 2.0; nepodprto v HTML 5.

<font>...</font>

<font [color=barva] [size=velikost] [face=ime pisave]>...</font>

Določi se lahko atribut color, tip pisave z atributom face in absolutna ali relativna velikost z atributom size .

Primeri (vsi tipi uporab so nezaželjeni, uporablja se ekvivalenten CSS, če je to mogoče):

1. <font color="green">besedilo</font> izpiše zeleno besedilo.
2. <font color="#114499">besedilo</font> izpiše besedilo v šestnajstiškem zapisu barv #114499.
3. <font size="4">besedilo</font> izpiše besedilo z velikostjo 4. Velikosti so lahko od 1 do 7. Standardna velikost je 3, razen če ni drugače opredeljeno v elementu <body> ali v drugih značkah.
4. <font size="+1">besedilo</font> izpiše besedilo, ki je za 1 velikost večje od standardne. <font size="-1">besedilo</font> je pomanjšano za 1.
5. <font face="Courier">besedilo</font> izpiše besedilo s pisavo Courier.

Zapis s CSS atributom font:

• <font size="N"> ustreza {font-size: Yunits} (specifikacija HTML ne določa razmerja med velikostjo N in velikostjo enote Y niti ne določa enote).
• <font color="red"> ustreza {color: red}
• <font face="Courier"> ustreza {font-family: "Courier"}

Standardizirano v HTML 3.2; nezaželjeno v HTML 4.0 Transitional; napačno v HTML 4.0 Strict.

Span

<span>...</span>

An inline logical division. A generic element with no semantic meaning used to distinguish a document section, usually for purposes such as presentation or behavior controlled by stylesheets or DOM calls.

Standardizirano v HTML 4.0.

Drugi vrstični elementi

<br>

Preskok v novo vrstico (angl. break).

Standardizirano v HTML 2.0.

<bdo>...</bdo>

Marks an inline section of text in which the reading direction is the opposite from that of the parent element.

Standardizirano v HTML 4.0.

<cite>...</cite>

Element cite se uporablja za označevanje navedkov ali izjav v navadnem besedilu, na primer: Drugarice i drugovi, ovo je komunizam!

CITE je obstajal v HTML Internet Draft 1.2, standardizirano v HTML 2.0.

<del>...</del>

Izbrisno besedilo. Običajno je prikazano prečrtano: Izbrisno besedilo.

Standardizirano v HTML 4.0.

<ins>...</ins>

Vstavljeno besedilo. Običajno se uporabi za označitev besedila zamenjanega z <del> besedilom. Običajno je prikazano podčrtano: Vstavljeno besedilo.

Standardizirano v HTML 4.0.

Note, both <ins> and <del> elements may also be used as block elements: containing other block and inline elements. However, these elements must still remain wholly within their parent element to maintain a well-formed HTML document. For example deleting text from the middle of one paragraph across several other paragraphs and ending in a final paragraph would need to use three separate <del> elements. Two <del> elements would be required as inline element to indicate the deletion of text in the first and last paragraphs, and a third, used as a block element, to indicate the deletion in the intervening paragraphs.

<q>...</q>

An inline quotation (for block level quotation see BLOCKQUOTE). Quote elements may be nested.

<q> should automatically generate quotation marks in conjunction with Stylesheets. Practical concerns due to browser non-compliance may force authors to find work-arounds.

The cite attribute gives the source, and must be a fully qualified URI.

Standardizirano v HTML 4.0; still current.

Note: Lengthy inline quotations may be displayed as indented blocks (as blockquote) using stylesheets. For example, with a suitable CSS rule associated with q.lengthy:

<q class="lengthy">An inline quotation of significant length (say 25 words, for example) goes here...</q>

<script>...</script>

Places a script in the document. Also usable in the head and in block contexts.

Note: <script> is not itself either a block or inline element; by itself it should not display at all, but it can contain instructions to dynamically generate either both block or inline content.

Standardizirano v HTML 3.2; still current.

<sub>...</sub> in <sup>...</sup>

Označi _podpisano (angl. subscript) ali ^nadpisano (angl. superscript) besedilo. (Zapis s CSS: {vertical-align: sub} ali {vertical-align: super}.)

Obadva predlagana v HTML 3.0 Drafts; standardizirano v HTML 3.2.

<wbr>

Označba mesta v besedilu, kjer se dopušča prelom vrstice.

Element je bil razširjen (in podprt z večino brskalniki) čeprav je bil nestandardiziran dokler ga niso standardizirali v HTML 5.

Slike in objekti

<applet>...</applet> (nezaželeno)

Embeds a Java applet in the page. Nezaželjeno v korist <object>, as it could only be used with Java applets, and had accessibility limitations.

Standardizirano v HTML 3.2; nezaželjeno v HTML 4.0 Transitional; napačno v HTML 4.0 Strict. As of 2011, still widely used as the implementations of the replacing <object> are not consistent between different browsers.

<area>

Specifies a focusable area in a map.

Standardizirano v HTML 3.2.

<img>

Uporablja ga uporabniški agent za vrivanje slike v dokument. Atribut src pove URL slike. Atribut alt prikaže alternativno besedilo, če brskalnik ne more naložiti slike, ki je povezana s to stranjo. V novejših brskalnikih se pojavi kot kratek opis slike, če z miško nekaj sekund počivamo na njej in če napis ni določen z atributom title. Po standardu je navedba te lastnosti obvezna. img je predlagal Marc Andreessen in je bil implementiran v spletni brskalnik NSCA Mosaic.

IMG je obstajal v HTML Internet Draft 1.2, standardizirano v HTML 2.0.

<map>...</map>

Specifies a client-side image map.

Standardizirano v HTML 3.2.

<object>...</object>

Includes an object in the page of the type specified by the type attribute. This may be in any MIME-type, ki ga uporabniški agent razume, such as an embedded HTML page, a file to be handled by a plug-in such as Flash, a Java applet, a sound file, etc.

Standardizirano v HTML 4.0.

<param>

Originally introduced with applet, this element is now used with, and should only occur as a child of object. It uses attributes to set a parameter for the object, e.g. width, height, font, background color, etc., depending on the type of object. An object can have multiple params.

Standardizirano v HTML 3.2.

Obrazci (form)

These elements can be combined into a form or in some instances used separately as user-interface controls; in the document, they can be simple HTML or used in conjunction with Scripts. HTML markup specifies the elements that make up a form, and the method by which it will be submitted. However, some form of scripts (server-side, client-side, or both) must be used to process the user’s input once it is submitted.

(These elements are either block or inline elements, but are collected here as their use is more restricted than other inline or block elements.)

<form action="url">...</form>

Creates a form. The form element specifies and operates the overall action of a form area, using the required action attribute.

Standardizirano v HTML 2.0.

<button>...</button>

A generic form button which can contain a range of other elements to create complex buttons.

Standardizirano v HTML 4.0.

<fieldset>...</fieldset>

A container for adding structure to forms. For example, a series of related controls can be grouped within a fieldset, which can then have a legend added in order to identify their function.

Standardizirano v HTML 4.0.

<input>

input elements allow a variety of standard form controls to be implemented.

Standardizirano v HTML 2.0.

Input Types:

 type="checkbox"

A checkbox. Can be checked or unchecked.

 type="radio"

A radio button. If multiple radio buttons are given the same name, the user will only be able to select one of them from this group.

 type="button"

A general-purpose button. The element <button> is preferred if possible (i.e. if the client supports it) as it provides richer possibilities.

 type="submit"

A submit button.

 type="image"

An image button. The image URL may be specified with the src attribute.

 type="reset"

A reset button for resetting the form to default values.

 type="text"

A one-line text input field. The size attribute specifies the default width of the input in character-widths. maxlength sets the maximum number of characters the user can enter (which may be greater than size).

 type="password"

A variation of text. The difference is that text typed in this field is masked — characters are displayed as an asterisk, a dot or another replacement. It should be noted, however, that the password is still submitted to the server as clear text, so an underlying secure transport layer like HTTPS is needed if confidentiality is a concern.

 type="file"

A file select field (for uploading files to a server).

 type="hidden"

hidden inputs are not visible in the rendered page, but allow a designer to maintain a copy of data that needs to be submitted to the server as part of the form. This may, for example, be data that this web user entered or selected on a previous form that needs to be processed in conjunction with the current form.

<isindex> (nezaželeno)

isindex could either appear in the document head or in the body, but only once in a document.

Isindex operated as a primitive HTML search form; but was de-facto obsoleted by more advanced HTML forms introduced in the early to mid-1990s. Represents a set of hyperlinks composed of a base URI, an ampersand and percent-encoded keywords separated by plus signs.

ISINDEX je obstajal v HTML Tags; standardizirano v HTML 2.0; nezaželjeno v HTML 4.0 Transitional; napačno v HTML 4.0 Strict.

<label for="id">...</label>

Creates a label for a form input (e.g. radio button). Clicking on the label fires a click on the matching input.

Standardizirano v HTML 4.0.

<legend>...</legend>

A legend (caption) for a fieldset.

Standardizirano v HTML 4.0.

<option value="x">

Creates an item in a select list.

Standardizirano v HTML 2.0.

<optgroup>...</optgroup>

Identifies a group of options in a select list.

Standardizirano v HTML 4.0.

<select name="xyz">...</select>

Creates a selection list, from which the user can select a single option. May be rendered as a dropdown list.

Standardizirano v HTML 2.0.

<textarea rows="8">...</textarea>

A multiple-line text area, the size of which is specified by cols (where a col is a one-character width of text) and rows attributes. The content of this element is restricted to plain text, which appears in the text area as default text when the page is loaded.

Standardizirano v HTML 2.0.

Tabele

Format HTML tabel je bil predlagan v HTML 3.0 Drafts in kasneje v RFC 1942 HTML Tables. Nekateri elementi iz tega predloga so bili vključeni v HTML 3.2; današnji format HTML tabel je bil standardiziran v HTML 4. (Veliko elementov, ki se uporabljajo znotraj tabel, niso niti blokovni niti vrstični elementi.)

<table>...</table>

Tabela se sestavi s pomočjo bloka table. V HTML Transitional je možno uporabiti več atributov, toda večina jih je neveljavnih v HTML Strict in se lahko nadomestijo z CSS slogi.

Proposed in the HTML 3.0 Drafts; standardizirano v HTML 3.2.

<tr>...</tr>

Vsak blok <tr>...</tr> (angl. table row) vsebuje eno vrstico v tabeli.

Predlagano v HTML 3.0 Drafts; standardizirano v HTML 3.2.

<th>...</th>

Naslovna celica stolpca(angl. table header); vsebina je običajno izpisana poudarjeno in centrirano. Glasovni uporabniški agenti lahko uporabijo za te postavke glasnejši glas.

Predlagano v HTML 3.0 Drafts; standardizirano v HTML 3.2.

<td>...</td>

Celica s podatki v tabeli (angl. table data).

Predlagano v HTML 3.0 Drafts; standardizirano v HTML 3.2.

<colgroup>...</colgroup>

Določa skupino stolpcev v tabeli (angl. column group).

Predlagano v HTML Tables; standardizirano v HTML 4.0.

<col> ali <col/>

Določa stolpec v tabeli (angl. column).

Predlagano v HTML Tables; standardizirano v HTML 4.0.

<caption>...</caption>

Poimenovanje tabele (angl. caption).

Predlagano v HTML 3.0 Drafts; standardizirano v HTML 3.2.

<thead>...</thead>

Skupina vrstic v tabeli, ki predstavljajo glavo tabele (angl. table header). Ta element lahko uporabijo uporabniški agenti za ponovitev, če se tabela razlomi čez več strani (za tiskanje ali druge medije z oštevičenimi stranmi).

Predlagano v HTML Tables; standardizirano v HTML 4.0.

<tbody>...</tbody>

Določa del tabele, kjer so prikazani podatki (angl. table body).

Predlagano v HTML Tables; standardizirano v HTML 4.0.

<tfoot>...</tfoot>

Določa skupino vrstic v tabeli, ki predstavljajo konec tabele. Tako kot <thead> lahko ta element uporabijo uporabniški agenti za ponovitev, če se tabela razlomi čez več strani (za tiskanje ali druge medije z oštevičenimi stranmi).

Predlagano v HTML Tables; standardizirano v HTML 4.0.

Frames

»iframe« se preusmerja sem. Za druge pomene glej IFrame (disambiguation).

Frames allow a visual HTML Browser window to be split into segments, each of which can show a different document. This can lower bandwidth use, as repeating parts of a layout can be used in one frame, while variable content is displayed in another. This comes at a significant usability cost, especially in non-visual user agents. Because of this cost, frames (excluding the iframe element) are only allowed in HTML 4.01 Frameset.

In HTML 4.01, a document may contain a head and a body or a head and a frameset, but not both a body and a frameset. However, iframe can be used in a normal document body.

<frameset>...</frameset>

Contains the frameset. The frames layout is given by comma separated lists in the rows and cols attributes.

Standardizirano in HTML 4.0 Frameset, zastarelo in HTML 5.

<frame> ali <frame/>

Delimits a single frame, or region, within the frameset. A separate document linked with the src attribute appears inside.

Standardizirano in HTML 4.0 Frameset, zastarelo in HTML 5.

<noframes>...</noframes>

Contains normal HTML content for user agents that don't support frames.

Standardizirano in HTML 4.0 Transitional, zastarelo in HTML 5.

<iframe>...</iframe>

An inline frame places another HTML document in a frame. Unlike an object element, an inline frame can be the "target" frame for links defined by other elements and it can be selected by the user agent as the focus for printing, viewing its source, etc.

The content of the element is used as alternative text to be displayed if the browser does not support iframes.

First introduced by Microsoft Internet Explorer in 1997, standardizirano in HTML 4.0 Transitional, allowed in HTML 5.

longdesc

In HTML, longdesc is an attribute used within the image element, frame element, or iframe element. It is used to reference a long description website of the image, frame, or iframe in question.

Longdesc was designed to be used by screen readers to display image information for computer users with accessibility issues, such as the blind or visually impaired, and is widely implemented by both web browsers and screen readers. Some developers object that it is actually seldom used for this purpose, because there are relatively few authors who use the attribute, and most of those authors use it incorrectly, and have used this argument to recommend dropping longdesc. The publishing industry has responded, advocating the retention of longdesc.

Example

<img src="Hello.jpg" longdesc="description.html">

Content of description.html:

...
<p>This is an image of a two-layered birthday cake.</p>
...

Linking to the long description in the text

Since very few Graphical browsers support making the link available natively (Opera and iCab being the exceptions), it is useful to include a link to the description page near the img element whenever possible, as this can also aid sighted users.

Primer

<img src="Hello.jpg" longdesc="description.html" /> [<a href=
"description.html" title="long description of the image">D</a>]

Zgodovinski elementi

Sledeči elementi so bili del zgodnejšega HTML razvoja Tim Berners-Leeja iz let 1989–91; omenjeni so bili v HTML Tags, toda nezaželjeni v HTML 2.0 in niso bili nikoli del HTML standardov.

<listing>...</listing> (zastarelo)

<plaintext> (zastarelo)

<xmp>...</xmp> (zastarelo)

Ti elementi so bili uporabljeni za prikaz besedila z znaki enake širine; njihova uporaba je bila nadomeščene z pre.

plaintext ne more imeti končne značke – s tem elementom se prepove oblikovanje pisave vse od mesta ukaza pa do konca dokumenta.

Ti so obstajali v HTML Tags; nezaželjeno v HTML 2.0; napačno v HTML 4.0.

<nextid>...</nextid> (zastarelo)

This element related to the original NeXT http server, and was not used once the web had spread to other systems.

nextid je obstajal HTML Tags (opisano kot zastarelo); nezaželjeno v HTML 2.0; napačno v HTML 3.2 in kasneje.

Nestandardizirani elementi

To poglavje vsebuje nekatere splošno razširjene zastarele elemente, kar pomeni da se jih danes ne sme več uporabljati. Nekateri uporabniški agenti jih ne podpirajo.

<blink>...</blink> (zastarelo)

Utripanje označenega besedila. To se lahko doseže z CSS kjer je to podprto: {text-decoration: blink} (Ta efekt ima lahko negativne posledice za ljudi s fotosenzitivno epilepsijo; uporaba tega elementa v javnem spletu mora slediti ustreznim smernicam.)

<marquee>...</marquee>

Premikanje besedila po traku prek spletne strani. To se lahko naredi s pomočjo skript. (Ta efekt ima lahko negativne posledice za ljudi s fotosenzitivno epilepsijo; uporaba tega elementa v javnem spletu mora slediti ustreznim smernicam.) Na voljo so tri izbire: Alternate, Scroll in slide. Doda se lahko tudi Scrolldelay.

<nobr>...</nobr> (zastarelo)

Prepove besedilu samodejen preskok v novo vrstico. To se lahko naredi s CSS: {white-space: nowrap;}

<noembed>...</noembed> (zastarelo)

Določi alternativno vsebino, if the embed cannot be rendered. Replaced by the content of the embed or object element.

Prej zastareli toda vrnjeni v HTML 5

<embed>...</embed>

Vrine v dokument nestandardni objekt (kot je applet) ali zunanjo vsebino (tipično ne-HTML). Nezaželjeno v HTML 4 in favor of the object tag, but then was added back into the HTML 5 specification

<menu>...</menu>

Seznam menu. Uporablja se za predstavitev elementov seznama, ki niso daljši od ene vrstice.

MENU je obstajal v HTML Tags in je bil standardiziran v HTML 2.0; nezaželjen v HTML 4.0 Transitional; napačen v HTML 4.0 Strict; toda potem ponovno uveden v HTML 5.

Komentarji

<!-- A Comment -->

A comment can appear anywhere in a document, even before the doctype, but not in other tags. (However, placing comments – or indeed any characters except for whitespace – before the doctype will cause Internet Explorer 6 to use quirks mode for the document.) None of its enclosed contents are processed. For compatibility with some pre-1995 browsers, the contents of style and script elements are still sometimes surrounded by comment delimiters.

Comments do not nest: the markup <!--Xbegin<!--Y-->Xend--> will yield the comment Xbegin<!--Y and the text Xend--> after it.

Bibliografija

HTML standardi

HTML 2.0:

Berners-Lee, T., and Connolly, D. (november 1995). »Hypertext Markup Language - 2.0 (RFC 1866)«. IETF. Pridobljeno 24. marca 2009.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)

HTML 3.2:

Raggett, Dave (14. januar 1997). »HTML 3.2 Reference Specification«. W3C. Pridobljeno 27. marca 2009.

HTML 4.01:

Raggett, Dave; Le Hors, A; Jacobs, I. (24. december 1999). »HTML 4.01 Specification«. W3C. Pridobljeno 24. marca 2009. (HTML 4.01 is the updated form of HTML 4.0.)

XHTML 1.0:

W3C (26. januar 2000). »XHTML 1.0: The Extensible HyperText Markup Language (Second Edition)«. W3C. Pridobljeno 24. marca 2009.

XHTML 1.1:

Altheim, M., and McCarron, S. (editors) (31. maj 2001). »XHTML 1.1 - Module-based XHTML«. W3C. Pridobljeno 25. marca 2009. {{navedi splet}}: |author= ima generično ime (pomoč)Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)

Drugi viri

HTML Tags:

Berners-Lee, T. (3. november 1992). »HTML Tags«. Pridobljeno 28. marca 2009. (Part of the first published description of HTML.)

HTML Internet Draft 1.2:

Berners-Lee, T., and Connolly, D. (Junij 1993). »Hypertext Markup Language (HTML)« (text). Pridobljeno 28. marca 2009.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)

HTML 3.0 Drafts:

Raggett, Dave (24. marec 1995). »HyperText Markup Language Specification Version 3.0 (draft)«. Pridobljeno 18. aprila 2009. (This is the final draft of HTML 3.0, which expired without being developed further.)

HTML Tables:

Raggett, Dave (Maj 1996). »HTML Tables«. RFC 1942. IETF. Pridobljeno 22. marca 2009.

XML 1.0:

Bray, T, Paoli, J, Sperberg-McQueen, CM, Maler, E and Yergeau, F (editors) (26. november 2008). »Extensible Markup Language (XML) 1.0 (Fifth Edition)«. W3C. Pridobljeno 20. marca 2009. {{navedi splet}}: |author= ima generično ime (pomoč)Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)

CSS:

Lie, H.W. and Bos, B. (11. april 2008). »Cascading Style Sheets, level 1 (revised 2008-04-11)«. W3C. Pridobljeno 5. aprila 2009.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)

Zunanje povezave

• Popoln seznam elementov in atributov za HTML 4.01