Ogled vira JavaScript

'''JavaScript''' je [[objektni programski jezik|objektni]] [[skriptni programski jezik|skriptni]] [[programski jezik]], ki ga je razvil [[Netscape]], da bi [[splet]]nim [[programer]]jem pomagal pri ustvarjanju interaktivnih [[spletna stran|spletnih strani]].

Jezik je bil razvit neodvisno od [[Java (programski jezik)|Jave]], vendar si z njo deli številne lastnosti in strukture. JavaScript lahko sodeluje s [[HTML]]-kodo in s tem poživi stran z dinamičnim izvajanjem. JavaScript podpirajo velika programska podjetja in kot odprt jezik ga lahko uporablja vsakdo, ne da bi pri tem potreboval licenco. Podpirajo ga vsi novejši [[spletni brskalnik]]i.

Zadnja stabilna različica je 17. junija 2015 uradno standardiziran ECMAScript 6, vendar se zaradi omejene podpore novih funkcionalnosti v spletnih brskalnikih in na strežnikih še zmeraj večinoma uporablja ECMAScript 5 iz leta 2009.

== Opis jezika ==
Sintaksa jezika JavaScript ohlapno sledi programskemu jeziku [[Programski jezik C|C]]. Prav tako kot C, JavaScript nima vgrajenih vhodno izhodnih funkcij, zato je njihova izvedba odvisna od gostitelja.

JavaScript se veliko uporablja za ustvarjanje dinamičnih spletnih strani. Program se vgradi ali pa vključi v HTML, da opravlja naloge, ki niso mogoče samo s statično stranjo. Na primer odpiranje novih oken, preverjanje pravilnost vnesenih podatkov, enostavni izračuni ipd. Na žalost različni spletni brskalniki izpostavijo različne objekte za uporabo. Za podporo vseh brskalnikov je zato treba napisati več različic funkcij.

Zunaj spleta se JavaScript uporablja v različnih orodjih. [[Adobe]] Acrobat in Adobe Reader ga podpirata v datotekah [[PDF]]. Podpirata ga tudi operacijska sistema [[Microsoft Windows]] in [[Mac OS X]].

Programi imajo svoje objektne modele, ki zagotavljajo dostop do gostiteljevega okolja, samo jedro jezika JavaScript pa je v vseh programih večinoma enako.

== Uporaba ==

JavaScript podpira dve vrsti komentarjev. Enovrstični se začnejo z znakom <code>//</code>. Vse, kar je za tem znakom pa do konca vrstice, prevajalnik šteje za komentar. Za komentarje v dveh ali več vrsticah se lahko uporabi drugi način. Znak za začetek komentarja je <code>/*</code> in za konec <code>*/</code>. Vse, kar je med tema znakoma, je komentar. Prepovedano je gnezdenje komentarjev.

<pre>
// To je enovrstični komentar.

/*
To je daljši komentar,
ki je v dveh vrsticah.
*/
</pre>

Pri definiciji [[spremenljivka|spremenljivke]] ni treba navesti tudi vrste spremenljivke. Uporabljati jih začnemo tako, da spremenljivki dodelimo neko vrednost ali pa pred imenom spremeljivke uporabimo ključno besedo <code>var</code>. 

Spodaj je razpredelnica vrst spremenljivk v JavaScriptu. V oklepaju je angleški prevod vrste spremenljivke.

{| class="wikitable"
!Vrsta
!Primer
! Opis
|-
|[[niz (računalništvo)|niz]] (String)
|"Perkmandeljc"
|Niz znakov med dvojnimi ali enojnimi navednicami ("A" je enako 'A').
|-
|[[število]] (Number) 
|3.141 
|Poljubno število brez navednic. Za decimalno ločilo se uporablja pika (ne vejica).
|-
|[[logična spremenljivka]] (Boolean) 
|true 
|Logična spremenljivka ima lahko samo dve vrednosti, in sicer »true« ali »false«.
|-
|null (Null) 
|null 
|Spremenljivka brez vrednosti.
|-
|[[objekt (računalništvo)|objekt]] (Object)  
|
|Programski objekt
|-
|[[funkcija (računalništvo)|funkcija]] (Function) 
|
| Definicija funkcije
|}

Sledi nekaj primerov definiranja spremenljivk.

<pre>
var a;
b = -5;
j = "JavaScript";
</pre>

[[Tabela (računalništvo)|Tabela]] je sestavljena [[podatkovna struktura]], ki se uporablja za shranjevanje več spremenljivk iste vrste. Do vrednosti spremenljivk dostopamo z indeksom. V JavaScriptu je polje definirano kot objekt, zato ima še dodatne lastnosti. 

JavaScript ima [[operator]]je za primerjanje, računanje, prirejanje in logične operacije ter operatorje za posebne namene.

Jezik podpira kontrolne stavke in [[zanka (računalništvo)|zanke]]. Od kontrolnih stavkov se najbolj uporabljajo stavki <code>if</code>, <code>if...else</code> in <code>switch</code> ter zanke <code>for</code> in <code>while</code>. Oblika zank in delo z njimi je enako kot pri programskem jeziku C.

Funkcija je skupek programske kode, ki se kliče od drugje. Vsaka funkcija ima svoje ime ter lahko sprejema in vrača spremenljivke. Namen funkcij je, da se na enem mestu zbere kodo, ki se večkrat uporablja.

== Primer ==

Pozdravljen svet v JavaScriptu:

<syntaxhighlight lang="javascript">
<script type="text/javascript">
 alert("Pozdravljen svet!");
</script>
</syntaxhighlight>


Sledi primer vdelave v HTML-stran. Kodo se vključi v oznako <code><script></code>. S to oznako brskalniku povemo, da želimo vdelano kodo izvajati in ne prikazati. V katerem jeziku je koda napisana, pa povemo z dodatnim atributom <code>type</code>.

<syntaxhighlight lang="javascript">
<html>
<head>
<title>Primer JavaScripta</title>
</head>
<body>
<p>
	Primer dinamično generirane spletne strani.
</p>
<p>
<script type="text/javascript">
/*<![CDATA[*/

	var d = new Date();
	var hours = d.getHours();
	var minutes = d.getMinutes();
	var sHours;
	var sMinutes;

	// Dodajanje vodilne ničle pri enomestnih številih.
	if(hours < 10) {
		sHours = "0" + hours;
	} else {
		sHours = hours;
	}

	if(minutes < 10) {
		sMinutes = "0" + minutes;
	} else {
		sMinutes = minutes;
	}

	document.write("Ura: " + sHours + ":" + sMinutes);

/*]]>*/
</script>
</p>
</body>
</html>
</syntaxhighlight>

{{Glavni programski jeziki}}

[[Kategorija:Internet]]
[[Kategorija:Skriptni jeziki]]
[[Kategorija:Objektno orientirani programski jeziki]]
{{normativna kontrola}}